Krajevna skupnost Adlešiči

IDEJE KRAJANOV   -- Sporočite svojo idejo ali pobudo in soustvarjajte življenje v Adlešičih.
Krajevna skupnost Adlešiči

Krajevna skupnost Adlešiči leži na jugovzhodnem delu Slovenije, v Beli krajini, v občini Črnomelj, neposredno ob mejni reki Kolpi. Adlešiči so poznani predvsem po ohranjanju ljudskih običajev in domačih obrti, ki jih utrip modernega časa še ni uspel preglasiti.

V kraju ima folklora več kot 100-letno tradicijo, saj njeni začetki segajo v leto 1908. Kulturno-umetniško društvo "Božo Račič" Adlešiči združuje nekaj več kot 50 članov in deluje v celi vrsti skupin: folklorni, tamburaški, veteranski tamburaški, pevskih skupinah Oktet Prelo in Kresnice-predice, mlajši pevski skupini Kresnice ter kulinarični sekciji Pečkarke. Ljudsko izročilo kraja uspešno ohranja tudi avtohtono narodno nošo.

Folklorna skupina KUD Božo Račič
Tamburaši KUD Božo Račič
Oktet Prelo

Zakaj v Adlešiče?

Reka Kolpa vabi na osvežitev v poletnih mesecih. Poleg tega je zelo priljubljena za ribolov, čolnarjenje in omogoča tudi druge oblike rekreacije na vodi (zorbing). Naravno kopališče s kamnitim jezom pri Tržokovem slapu pod vasjo Adlešiči velja za eno najlepših ob reki Kolpi. Prodnato kopališče je primerno tudi za otroke in neplavalce. Taborni prostor Jankovič (Stari pod) nudi možnost šotorjenja in čolnarjenja s kanujem ali raftom. Obiskovalci imajo poleg šotorjenja možnosti prenočitve na skupnih ležiščih ali v glamping lesenih hiškah t.i. Vile Kolpjanke, ki nudijo udobje in domačnost v lepem naravnem okolju. .

Kopališče pri Kuzmi
Zorbing na Kolpi
Stari pod - bife

Za prenočitev lahko izbirate tudi med Turističnima kmetijama Grabrijan in Raztresen ali pa si najamete leseno hiško v počitniški vasi Krone Kolpa Heaven. Jutranji pogled na neokrnjeno naravo vas preseneča v vseh letnih časih in vam vrača moči za nove podvige. Adlešiči so obdani s slikovitimi vinogradi, potmi in stezami, zato so dobrodošli tudi kolesarji, pohodniki, športna in druga društva. Vse svoje skrbi lahko pozabite v neokrnjeni naravi.

Ob belokranjskem delu reke Kolpe je včasih delovalo 48 mlinov in žag. Danes delujeta samo še dva, eden od njiju je Kuzmin mlin v Pobrežju. Ob predhodni najavi vam tam pripravijo voden ogled mlina, ob katerem se je oblikovalo naravno kopališče. Na voljo je tudi piknik prostor na velikem travniku ob Kolpi, kjer lahko postavite šotor ali avtodom. V neposredni bližini se nahaja tudi Pobreški grad, za številne turiste, slikarje, zgodovinarje in etnologe najprivlačnejši kraj v Beli krajini.

Dobra tretjina KS Adlešiči leži znotraj Krajinskega parka Kolpa. Njegov osnovni namen je ohranitev naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v okviru območij Natura 2000. Poleg spoznavanja številnih naravovarstvenih vsebin in kulturne dediščine obisk parka omogoča tudi spoznavanje tukajšnje tradicije in običajev, duhovno sprostitev in obogatitev. Privlačna sta tudi Belokranjska čebelarska učna pot ter kulturni spomenik Šokčev dvor v Žuničih in še kaj.

Tradicija domačih obrti se v KS Adlešiči že pol stoletja ohranja predvsem po zaslugi družine Cvitkovič. V edinem Muzeju narodnih vezenin na slovenskem si boste ogledali zbirke vezenin, izdelke iz lanu in spoznali predelavo lanu od semena do platna. Pokazali vam bodo pisanje značilnih adlešičkih pisanic. Danes so poznane kot belokranjske pisanice in so turistični spominek Bele krajine in vse Slovenije. Domačini izvajajo tudi učne delavnice, primerne predvsem za šolske skupine.

Domača obrt Cvitkovič
Ročno izdelan vzglavnik, polnjen z orlovo praprotjo
Pisanice

Na območju KS Adlešiči se ohranjajo tudi druge domače obrti: pletarstvo (iz vrbovine, leskovine, slame in koruznega ličkanja), predelava volne, umetnostno kovaštvo, sušenje sadja idr. Adlešiči torej na majhnem prostoru ponujajo izjemen mozaik etnološke, folklorne, biotske, krajinske in kulturne raznovrstnosti ter številne naravne vrednote.

Pregovorno gostoljubni Adlešičan bo mizo bogato obložil z domačimi dobrotami in vinsko kapljico. Tu se še vedno dobi najboljšega jagenjčka ali odojka iz krušne peči, šilce domačega žganja, v zimskem času pa med prekajenimi mesninami še »jaglena masnica«.



Spletna stran uporablja piškotke z namenom, da vam omogočimo čim boljšo izkušnjo. Več o tem.